Matematična verjetnost da bog obstaja

Blaise Pascal: >>Če boga ni, si z ateizmom prihranim čas, denar in živce; če bog obstaja in je dober, mi tega ne bo zameril; če pa živimo pod oblastjo sadističnega boga, mi tako ali tako ni pomoči. <<

Kot zanimivost za tiste, ki želijo izvedeti kaj več o Pascalu:
Pascal je že v rani mladosti izkazoval izjemno genialnost. Znana (in bojda resnična) anekdota pripoveduje, da je Pascalov osnovnošolski učitelj matematike rad ponočeval in si je želel med jutranjim poukom nekaj miru; učence je zato pogosto zaposlil z dolgotrajnimi, nekoristnimi nalogami. Nekoč jim je tako naložil, naj seštejejo vsa števila od 1 do 1000, in pričakoval, da bo lahko celo uro mirno spal. A mladi Pascal ga je že čez dobrih deset minut zbudil z rezultatom 1 + 2 + 3 + ... + 1000 = 500500! Pascal seveda ni dejansko seštel vseh teh števil, ampak je v nekaj minutah odkril splošno formulo: 1 + 2 + 3 + ... + n = n* (n + 1)/2. (Zaspani učitelj je genialnega učenca nagradil s klofuto in ga obtožil, da si je rezultat izmislil)
Pred Pascalom so skušali misleci, ki so iskali smisel sveta in verovanja v nadnaravno, na absoluten in nesporen način dokazati, da obstaja vsemogočni bog, stvarnik vesolja in gospodar naše usode. Pascal se je - sicer ne nesporno prvi, a nedvomno najodločneje - odpravil v povsem drugo smer. "Truditi se moramo ..., da prepričamo same sebe, ne tako, da povečujemo dokaze (za obstoj) Boga," je zapisal in priznal, da "ne vemo, ali On sploh obstaja ..." Absolutnih resnic, ki jih lahko doženemo, je malo in so zvečine precej neuporabne - kot na primer dejstvo, da v sistemu matematičnih aksiomov, ki smo jih sami postavili, absolutno in nesporno velja "2 + 2 = 4". V resničnem svetu moramo ugibati na podlagi nepopolnih podatkov in omejenih sposobnosti razmišljanja. Poenostavljeno povedano, ko se odločamo o svojem obnašanju, dejanjih ali verovanju, dejansko stavimo, da smo prav uganili. In kot pri vsaki stavi, pri kateri lahko pridobimo ali izgubimo, moramo torej dobro razmisliti, kakšne so druge možnosti ter posledice in kako verjeten je posamezen izid. Pascal sicer v svoji stavi ni govoril o verjetnosti, vendar je s svojimi tezami dejansko postavil temelje filozofskim in znanstvenim pristopom, ki so v 20. stoletju postali znani kot pragmatizem in teorija odločanja.

Kako dosegati več kot 100% cilj?

Čisto z matematičnega vidika, gre to takole nekako:


KAJ naredi celoto(100%)? Kaj to pomeni dajati VEČ kot 100%? Ste se kdaj vprašali, kaj mislijo ljudje, ko rečejo da dajejo več kakor 100%? Prav gotovo je bi že vsak od nas vsaj enkrat na tistih sestankih, kjer nekdo od nas zahteva, da damo preko 100%.
Kaj pa doseči npr. 103%? Kaj pa to pomeni 100% v življenju?


Predstavljam Vam enostavno matematično formulo, ki Vam bo pomagala najti odgovor na zgornja vprašanja:


Če črkam:

A B C D E F G H I J K L M N O P Q R
S T U V W X Y Z priredimo vrednosti na sledeč način:

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26.



Sledi da:
H-A-R-D-W-O-R-K (trdo delati)
8+1+18+4+23+15+18+11 = 98%

in:

K-N-O-W-L-E-D-G-E (znanje)
11+14+15+23+12+5+4+7+5 = 96%

Ampak:

A-T-T-I-T-U-D-E (odnos do dela)
1+20+20+9+20+21+4+5 = 100%

in:

B-U-L-L-S-H-I-T (saj veste kaj je to)
2+21+12+12+19+8+9+20 = 103%

AMPAK poglej poglej kam te lahko poljubljanje pripelje...:

A-S-S-K-I-S-S-I-N-G (slovensko: ritolizništvo)
1+19+19+11+9+19+19+9+14+7 = 118%

Torej lahko z matematično gotovostjo trdimo, da nas TRDO DELO in ZNANJE pripeljeta zelo blizu cilja, pravi ODNOS DO DELA nas pripelje do željenega cilja...
Toda le NAKLADANJE in RITOLIZNIŠTVO, nas POŽENE visoko preko vseh meja.